Jaz sem Anna.

Včasih se vprašam, ali jo bodo vse te njene male bitke na koncu zlomile, ali naredile neustavljivo močno? Ne vem.

Dvajset let nazaj sem na Pravni fakulteti v Ljubljani izbrala temo za diplomsko nalogo. Pri predmetu, ki mi je bil poleg rimskega prava...

Dnevi, ko ni nič tako, kot bi moralo biti.

Čakam, da lahko izklopim ta zasilni program in postanem nazaj jaz. Samo jaz. Običajen človek, običajnih sposobnosti.

Sem poslušala zadnjič med vožnjo po radiu, da 'nekatere estradnice (kdo si je izmislil to besedo?), ki so tudi mame, poročajo, da se jim...

Ostanimo ljudje. Odprimo oči tudi za tiste, ki niso kot mi. Prisluhnimo drug drugemu. Res, ne pomaga biti živ, če nisi človek.

Dejstvo je, da otroci so prihodnost, ne glede na to, ali nam kaj pomenijo ali nič, ali skrbimo za njih, ali pa jih popolnoma zanemarimo....

Otrok resnično potrebuje tako zelo malo vsega, kar bi mu radi dali. In tako zelo veliko ničesar.

Tega, kar zdaj živijo, tega jim pa ne znam razložiti.

Ne obstaja edino prav. Življenje ni kamen in ljudje nismo kipi in zares živimo šele skozi dialog in dogovor o tem, kdo smo in kam gremo.

Ja, vem. Marsikomu grem na živce, ker ves čas težim s to šolo. Ker kaj jim bo pa hudega, saj bodo vse nadoknadili, saj jim je čisto fino.

Samo otroci naj ne glede na vse in karkoli kot hrčki v kletki dalje tečejo svoj krog.

Kar je pri vsej zadevi najbolj moteče, je to, da je vse skupaj 'karnekaj', po domače, 'saj bomo/boste že'. Neresno, nestrokovno,...

Mar veš Kdo si Kam greš Je komu mar Avti drvijo Šteješ korake Prazne poglede Temne oblake Je to sploh res Mogoče si v sanjah Mogoče te ni...

Bolečina. Tista zoprna zadeva, ki se je v našem udobnem življenju neskončno bojimo. Če bi vprašala, zakaj, bi bil odgovor najbrž 'ker...

Če moram skriti svoje spomine, svoje izkušnje, svojo vsebino, potem sem kdo ? Potem nisem. Pa sem.

We should be grateful we have the front row ticket to watch them learn, play, struggle and grow.

Pričakovanja, želje, predstave, kako bi moralo biti. Veliko tega. In resničnost, ki temu noče slediti. Ta razkorak vedno boli.

Moje otroštvo, pa tudi preostanek prve polovice mojega življenja, ni bilo ravno takšno, kot bi si ga kdorkoli želel zase ali za svojega...

Poskušam se spomniti ene same priložnosti, ko sem se nekomu predstavila tako, da sem povedala, kaj je moj poklic in koliko otrok imam.