Bolečina. Tista zoprna zadeva, ki se je v našem udobnem življenju neskončno bojimo. Če bi vprašala, zakaj, bi bil odgovor najbrž 'ker boli'. Ah. Ja. In ? Sledil bi najbrž odgovor, tega 'ne prenesem'. Seveda ne. Ker se od majhnega učimo, da je bolečina nekaj, česar ne sme biti.
Dojenček ima krče, počnemo vse, kar se da, da ga ne bi bolelo (in bi nam dal mir). Potem mu rastejo zobje, dobi dva gela, jantarjevo ogrlico in calpol, da ga ne boli (in nam da mir). Prične raziskovati svet okrog sebe in uvedemo 1001 ukrep, da bi ga zaščitili pred bolečino (in jokom, ki ga ne prenesemo najbolje). Otroci tečejo kros, nihče ne sme biti najhitrejši, da ostalih ne bi bolelo (lahko pa jih v šoli javno razvrstimo od najpametnejšega do najbolj neumnega, tisto očitno ne boli). Nas boli glava, vzamemo tableto. Hrbet, tableto. Koleno, tableto. Rame, stopalo, križ, tableto. Nas nekdo ali nekaj mocno prizadane, tableto (ali pa vsaj kozarec nečesa močnega s podobnim učinkom). Porod, epiduralno.
Ne, brez skrbi, nimam namena pridigati o tem, kako je treba roditi naravno brez protibolečinskih sredstev. Nasprotno, če težko preneseš bolečino, vzami vse, kar je na voljo, da je ne čutiš. Takrat res ni čas za to, da raziskuješ svoja globoka prepričanja, tudi brez tega je čisto dovolj težko. Karkoli ti pomaga, da se sprostiš.
Tisto, kar pa hočem povedati, je to, da smo zgradili čisto zgrešen odnos do bolečine. Bolečina sama ni slaba, niti ni sama po sebi zlo. Je kdaj - nikakor pa vedno - posledica slabega, zlega ravnanja. In tudi takrat ima svojo koristno vlogo.
V bolečini je moč. Bolečina spremlja rast, spremembo, preobrazbo. Opozarja in pripravi telo na nevarnost. Če se je ne bojiš, ti da neizmerno moč. Če se je bojiš, te paralizira in uniči.
Zakaj se je tako bojimo ? Ker se tega od prvega dne življenja učimo. Ker bi starši sebe in otroke z vsemi močmi radi zaščitili pred bolečino. Veliko bolje bi bilo, če bi jih takrat, ko boli, sprejeli takšne, kot takrat so. Jokasti, kričeči, nerazpoloženi. Bili ob njih in jim dali jasno vedeti, da je vse v redu s tem, kar čutijo. Ni prijetno, ampak je v redu. Da se kasneje v življenju ne bodo bali bolečine. Ampak bodo v njej našli moč, da premagajo karkoli, kar jo je prineslo.